Omemba: Marko Mušič

»Po eni strani pa sem vesel, celo ponosen, da sem takrat, na pragu tridesetih let (natečaj leta 1970, odprtje leta 1975) ustvaril arhitekturo, ki je dovolj izvirna, samosvoja, prepoznavna in avantgardna pa tudi v širnem svetu tolikokrat objavljena in razstavljena, da so jo sedaj, petdeset let pozneje, uporabili ameriški filmarji.«

»Žalosten in zgrožen, da velike države z argumentoma moči in velikosti v njihovem samopotrjevanju brezbrižno prezirajo etične, moralne in kulturne vrednote manjših in malih narodov.«

»Gre za zelo zapleten mednarodni pravni problem – delo slovenskega arhitekta v Črni gori, kršilec pa je ameriški.«

»Plečnik s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila.«

»Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika.«

»Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga.«

»Če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine.«

»Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine.«

»Posebna dragocenost monografije je v zanosni in likovno navdušujoči predstavitvi rojstva slovenske sodobne arhitekture in njenega, v prihodnost zapisanega in usmerjenega poslanstva.«

»Še zmeraj verjamem v arhitekturo za vse čase.«

»Stati na tleh, segati za oblaki.«

»Le svetloba lahko razblini praznino in temo. Zjasni vsakodnevna vtisnjenja negativnih vrednosti, tistih, ki nam krojijo čas, v katerem skupaj živimo.«

»Knjižnice so katedrale sodobnosti. ... Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do arhitekture.«

»V radijskem literarnem programu smo v dneh ob kulturnem prazniku osrednje mesto namenili Feriju Lainščku, dobitniku velike Prešernove nagrade za življenjsko delo.«

»Brez kakršne koli ironije pa ugotavljamo, da gre pri tem za zavestno ali podzavestno sled prešernovskega pesniškega vzgiba ter da je sonet – ne glede na tuj izvor – privilegirana forma izražanja slovenskega nacionalnega duha.«

»… spomnimo se Župančičevega naročila: Ljubite Prešerna! ... Vse to je treba odmisliti in se spet in spet vračati k prvotnemu besedilu.«

»Umetnost je v svetu sicer brez moči, ima pa to moč, da je nič ne more nadomestiti, čeprav so poskusi v tej smeri nenehni.«

»To upanje bo toliko večje, če bomo ob vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva in normalizacijo skupnega bivanja spregovorili tudi o oživljanju kulturnega življenja in spodbujanju umetniške ustvarjalnosti.«

»Že dolgo vem, da se brez navdiha pravzaprav ne da nič ustvariti, že zdavnaj sem se ustvarjanju predal z dušo in telesom.«

»Najbolj angažirano dejanje je, da si upaš spregovoriti o ljubezni.«

»Najbolj angažirano dejanje je, da si upaš spregovoriti o ljubezni, brez ironične distance, brez cinizma.«

»Pomembno je, da arhitekt tudi ob menjavi stilov, trendov, ohrani svoj osebni izraz v ustvarjanju in vanj tudi verjame.«

»Ne mislim le na naše očarljive domače prepesnitve velikih evropskih arhitekturnih zgledov, mislim tudi na vekovito lepoto našega ljudskega stavbarstva in kulturne krajine.«

»Zavzemam se za njihovo prepričljivo prodornost, s katero bomo zajezili poplavo slabe in konfekcijske arhitekture ter neprimernih posegov v prostor.«

»Generalni moto proslave je Prešernova sintagma Up budi!, s katero skušamo prireditelji spomniti na to, da so človeška ustvarjalnost, kultura in umetnost tisto, na kar se lahko naslonimo v času različnih preizkušenj in na kar smo lahko ponosni ob 30. obletnici državnosti.«

»Ljubezen je treba ujeti, / a nikoli zapreti. / Ljubezen je treba gostiti / in včasih skriti. / Ljubezen je treba ljubiti«

»Ni pretirano reči, da film doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl.«

»Červek je umetnik, ki nenehno hodi po robu, a v svoji brezkompromisni drži ne zdrsne v dekorativnost, pretirano pripovednost ali družbeno angažiranost.«